Logo - click for home
Logo - click for home
Gostilna Pri Lojzetu - naslovna fotka

Okusi Vipave osvajajo, mar bodo tudi določali trende?

Letošnji četrti Okusi Vipave, na katerih se je predstavilo skoraj 50 vinarjev iz Vipavske doline, so za rdečo nit imeli sire; predstavili so se tudi oljkarji in čebelarji, predavanje pa je imel nadvse znani chef Ernesto laccarino iz vrhunske italijanske restavracije Don Alfonso

Razvojna agencija Rod s skupino vipavskih vinarjev, gostilno Pri Lojzetu z Zemona in revijo Vino je že četrtič pripravila festival vipavskih vin in kulinarike. V nedeljo in ponedeljek se je na dvorcu Zemono predstavilo 41 vinarjev iz Vipavske doline ter nekaj gostov iz Hrvaške z več kot 150 vini različnih sort in letnikov, med katerimi je bilo veliko avtohtonih domačih sort zelen, pinela in klarnica. Ponudbo so dopolnili še proizvajalci sira, medu in oljčnega olja. Rdeča nit so bili siri. Kako so se spoprijateljili s siri, so na degustaciji v nedeljo pokazali kuharji štirih gostiln: Kendovega dvorca, Majde, Devetaka in Kraljestva pršuta, v ponedeljek pa so se predstavili še člani evropskega združenja Jeunes Restaurateurs d' Europe: Pikol, Rajh, Brioni, Rakar in Debeluh. Največ zanimanja je bilo kajpak za gostovanje Don Anfolsa. Don Alfonso v Sant'Agati med Sorrentom in Positanom pod Neapljem, v italijanski pokrajini Campania, je čudovit hotelček in restavracija za Ijubitelje visoke gastronomije, čudovitega morja in vrhunskih izdelkov majhnih kmetov in ribičev. Po očetu Alfonsu, ki je dal restavraciji tudi ime, sta posel prevzela sinova Ernesto in Mario laccarino; restavracija ima dve Michelinovi zvezdici, v Italiji pa je zadnje desetletje nenehno med desetimi najboljšimi. Ernesto je bil gost na Okusih Vipave in je predaval o sirih, ki jih imajo v njegovi okolici, še zlasti kajpak o znameniti mocareli. A bolj pomembne so bile za razvoj Vipavske doline njegove besede o malih pridelovalcih iz okolice: »Navdušen sem, da so moji dobavitelji mladi ribiči in kmetje, navdušen tudi zaradi tega, ker vem, da bodo moji dobavitelji dosmrti, saj jih je večina moje starosti ali so mlajši od mene. Kakšen neprecenljiv zaklad za kulinariko in razvoj krajev so, sem spoznal takrat, ko so mi naročili veliko gostijo za tisoč Ijudi na plažah v mojem zalivu. Ko sem kmeta, ki mi dobavlja bivoljo mocarelo, prosil, naj mi jo pripravi za tisoč Ijudi, mi je mirno odvrnil, da to lahko stori, ampak da za tako količino potrebuje deset dni! Tudi v Vipavski dolini se morate zavedati, da nimate nafte in da niste Kitajska ali Indija: naše strateške prednosti so pač majhni kmetje, ki proizvajajo lokalne znamenitosti, sire, olja, zelenjavo in sadje. To je naša nafta!« In to je tudi prihodnost slovenskega turizma, še posebno kajpak vinarjev, oljkarjev in gastronomije.




Vse pravice pridržane  | Avtorji