Logo - click for home
Logo - click for home
Gostilna Pri Lojzetu - naslovna fotka

Frederic Chopin - Rafael klavirja

V okviru Doživetij na dvorcu Zemono so se na svojevrsten način poklonili velikemu mojstru klavirja Fredericu Chopinu. Večer so namreč oblikovali glasba, poezija, slikarstvo in kulinarika.

ZEMONO PRI VIPAVI ~ Petkov hammage Chopinu na dvorcu Zemono je bil prav posebno doživetje. Avtorica zamisli Tatjana Gregorič je k sodelovanju povabila primorske umetnike: pianistko Aleksandro Pavlovič, sopranistko Elviro Hasanagič in jazzovskega pianista Renata Chicca s triom (sestavljata ga še kontrabasist Wayne Darling in bobnar Howard Curtis). Sodelovali so še plesalke baletnega oddelka Glasbene šole Nova Gorica z mentorjem Sergejem Semenjukom, slikar Jaša s svojim posvetilom Chopinu in Gostilna pri Lojzetu oziroma gastronomski mojster Torni Kavčič; ta je svoj prispevek oblikoval po filmih o velikem mojstru klavirja, ki je menda oboževal sir in jagode s čokolado.

Glasbeni del projekta je obsegal Revolucionarno etudo, Valčka iz opusov 34 in 42, Preludij v A duru in Berceuse iz Chopinovega opusa 57 po izboru pianistke Aleksandre Pavlovič. "Z izborom sem želela pokazati avtorjevo kontrastnost," je povedala Pavlovičeva, 'zmotno je namreč mnenje, da je v Chopinovi tvornosti vse žalostno, turobno in tragično. Zlasti z drugim valčkom in uspavanko Berceuse sem pokazala, da je imel tudi svetle, vesele trenutke." V nekaterih skladbah so se pianistki pridružile male plesalke baletnega oddelka Glasbene šole Nova Gorica kot hommage Chopinovemu prispevku plesni umetnosti.

Sopranistka Elvira Hasanagič je z Aleksandro Pavlovič predstavila Chopinova manj znana vokalna dela. Ta je namreč svoj opus 74 posvetil eni od svojih ljubezni, poljski sopranistki Konstanciji Glatkovski. V teh pesmih se je približal poljskemu ljudskemu melosu, kar je tudi sicer rad počel v svojih klavirskih delih. So enostavne, a globoke, in prav zaradi tega za interpreta posebej zahtevne.Izbrala sem tri zelo različne: prva je nežna uspavanka, druga močna, karakterna pesem o vojaku, tretja pa je pravzaprav Chopinova etuda, preoblikovana v prekrasen samospev," pojasnjuje Elvira Hasanagič. Prav poseben prispevek k temu večeru pa je pripravil jazzovski pianist Renato Chicco, ki se je v svojih improvizacijah oprl na Chopinove teme njegovih klavirskih preludijev in dveh pred tem slišanih samospevov. Chicco je rad sprejel ta izziv, saj je, kot pravi, Chopinov opus močno vplival na njegovo igranje jazza. Vsekakor pa improviziranje tudi Chopinu samemu ni bilo tuje ...

"Vsi skladatelji do 20. stoletja, so bili tudi improvizatorji," pravi Chicco, "vsi so preizkušali svoje domislice na klavirju ali kakem drugem instrumentu in, lahko bi rekli, improvizirali. Improviziranje je v tako imenovani klasični glasbi zamrlo z izvajalci, ki večinoma niso bili dovolj podkovani, da bi lahko to počeli." Chiccova klavirska tehnika je izvrstna, njegov ton je poln in obenem mehak, improvizacije - po oceni Mojce Maljevac - pastozne in hkrati lahkotno odprte. Večer je Tatjana Gregorič nadgradila še s poezijo Chopinovih sodobnikov Mickiewicza in Baudelaira ter s citatom iz Rousselotove biografije o Chopinu. BRANKA KLJUN (Radio Koper)




Vse pravice pridržane  | Avtorji