Logo - click for home
Logo - click for home
Gostilna Pri Lojzetu - naslovna fotka

Zemono

"Zame gostinstvo ni poklic, temveč stil življenja. Dokler v njem uživam in ga opravljam z veseljem in strastjo bom vztrajal..."

Le kdo ne pozna dvorca Zemono?
Je prav gotovo najbolj prepoznavna značilnost Vipavske doline. In v prostorih dvorca domuje tudi poznana gostilna Pri Lojzetu, ki jo vodi znana družina Kavčič. Pisalo se je leto 1897, ko je v Dornberku gospa Mici skupaj s svojim možem Lojzetom odprla takrat še furmansko gostilno.

Kasneje je vodenje gostilne prevzel njun sin Lojze, na raven ene najboljših gostiln v Sloveniji pa jo je povzdignila Katja Kavčič. Mi smo se pogovarjali z njenim sinom Tomažem Kavčičem, ki je torej že četrta generacija gostincev in lahko rečemo, da ima ta poklic resnično zapisan v genih. Zakaj govorimo o gostilni in ne restavraciji Zemono?

»Jaz trdim to, da imamo Slovenci enega najlepših izrazov na svetu za gostilno. Zakaj? Gost, gostiti, gostitelj in iz tega ven pride izraz gostilna. Mi smo tukaj zaradi gostov, gostimo ljudi, smo njihovi gostitelji in to že samo po sebi veliko pove o narodu, ki je vedno živel z gostilnami. Mi ne restavriramo, temveč gostimo«, je svojo pripoved začel Tomaž.

Pogovor z njim smo opravili na dan ponedeljka, ko je po urniku gostilna pri Lojzetu sicer zaprta, a v primeru rezervacije prav radi odprejo svoja vrata. Imel je manjšo zamudo, saj se je ravno vračal z nakupa jastogov in tartufov. Vendar tokrat za spremembo čakanje ni bilo prav nič mučno, saj so Pri Lojzetu zamotili naše brbončice najprej z odlično penino Zelen. Nato pa se nam je na mizi pridružila »lizika grizika«, domiselna posebnost iz na olju ocvrtega nanoškega sira, seveda obogatena s posebnostmi iz njihove kuhinje.

Tudi drugače Tomaž in člani njegove ekipe veliko časa preživijo po svetu, na najrazličnejših gostovanjih. »Gostovanja so pomembna tako za promocijo, kot tudi za razvoj kuharstva. Že 15 let sodelujemo s Slovensko Turistično Organizacijo, Evrovizijo, Olimpijado, ... Predvsem mi to na prvem mestu pomeni promocijo Slovenije, potem naše prelepe doline in konec koncev samih sebe.«

Tomaž je med drugim tudi predsednik Slovenskega združenja Jeunes Restaurates D'Europe, ki izdaja drugi najpomembnejši kulinarični vodič po restavracijah oz. gostilnah po Evropi, takoj za svetovno znanim Michelinom. V bistvu velja za čakalnico za Michelin. Pri vplivnem rimskem časniku LEspresso vsako leto izdajo kulinarični vodnik najboljših restavracij v Italiji I Ristoranti d'Italia, in letos se je prvič zgodilo, da so vanj vključili tudi štiri slovenske gostilne, uvrstili pa so jih v regijo Furlanija - Julijska krajina. In drugo mesto med vsemi v tej regiji je zasedla, kdo drug, kot gostilna Pri Lojzetu, ki je osvojila 15,5 točk med 20-imi možnimi, karje še eno priznanje več, da na Zemonu resnično dobro kuhajo.

»Največje priznanje je, da gostilna živi, se razvija in nasploh gre naprej. Sploh v teh časih, ko Ijudje mnogo bolj pazijo, kje in kako porabijo svoj težko prislužen denar. Ti vodiči postajajo vedno bolj pomembni, saj Ijudje prepotujejo tudi celo Evropo zaradi dobrega kosila. Smo pa hiša, ki je enako vesela, če nekdo pride na joto ali pa na degustacijski meni,« nadaljuje Tomaž.

Pred leti se je veliko govorilo o Slow Food gostilnah in Slovenci smo izraz zmotno dobesedno prevedli kot počasno prehranjevanje. V bistvu pa gre za degustacijske menije, ko se gostu ponudi veliko število jedi, veliko število »hodov«. Sama organizacija Slow Fooda je bila rojena v znak nasprotovanja odprtju prve restavracije McDonald'sa v centru Benetk. Sicer je McDonald vseeno svojo podružnico odprl, a združenje ni ugasnilo in je celo vedno pomembnejše in dejavnejše.

Precejšen poudarek daje na posamezne surovine, ki bi drugače v svojem okolju izumrle, ker preprosto ne zdržijo tržne logike, npr. določene vrste žitaric, ali določene pasme goveda, svinj, ... ki so bile stoletja avtohtona vrsta na določenem področju, sedaj pa jih izrivajo druge, bolj donosne vrste. In prav Slow Food združenje pomaga tem pridelovalcem z določenimi subvencijami. Torej ne gre za počasno prehranjevanje, je pa treba priznati, da je v Sloveniji na ta račun prišlo do velikega premika v kulturi prehranjevanja.

»Gostinstvo razumem kot osnovno sestavino, potem je tukaj tradicija, inovativnost, strast in kultura, vse skupaj pa prekrito z okusom. Nikoli ne uporabljamo tujih začimb, vedno domače, prav tako pa samo tehnike, ki ne spremenijo okusa, Vedno gledamo iz zornega kota gosta, ne pa kako bi sebi olajšali delo,« nam svojo filozofijo kulinarike predstavi Tomaž, ki je v vseh pogledih gonilna sila gostilne Pri Lojzetu.ž

»Zelo pomembna pa je ekipa. In naša ekipa, oz. družina, je resnično velika: Jovica, Erik, Flavia, Marko, Julijana, Elvis, Hasia in še kdo bi se našel. Zame gostinstvo ni poklic, temveč stil življenja. Dokler v njem uživam in ga opravljam z veseljem in strastjo bom vztrajal, ko pa bo postalo samo še obveza, takrat bo čas, da se umaknem. Ti pa požre ogromnega časa ter energije in najbolj od vsega mi je žal, da ne morem več časa preživeti v družbi hčere Sare,« je svojo pripoved zaključil Tomaž.

Mora pa biti gostinec tudi psiholog, ki zna oceniti gosta, torej komu kaj ponuditi in kdaj. In ponudba v gostilni Pri Lojzetu je resnično bogata, najlažje bi jo opisali z izrazom »nema da nema«. Kar približno 90% gostov se prepusti odločitvi osebja, kaj jim bodo postregli. In več ali manj vsi odidejo z Zemona zadovoljni in se radi vračajo. Vse to pa pomeni tako veliko priznanje, kot tudi obveznost.

Za zaključek prijetnega pogovora so nam postregli z domiselno sladico, ki so jo poimenovali Letni časi, sestavljeno iz različnih dobrot od kostanjeve kreme, do kakijevega preliva, morske vode, »mivke« in še bi lahko naštevali. Poezija tako za oko, predvsem pa za okuševalne brbončice, ki so še dolgo zatem vriskale od zadovoljstva.

Gostilna Pri Lojzetu je odprta od srede do nedelje med 12. in 22: uro, po dogovoru pa poskrbijo za zaključene družbe tudi ko imajo zaprto. Rezervacije sprejemajo na tel. 05 368 70 07, prav tako pa so dostopni tudi na internetnem naslovu www.zemono.si.
Borut Mermolja




Vse pravice pridržane  | Avtorji